Še osem dni: Od Billa Gatesa do Anderliča

 Pravkar sem pobrisala vse pripombe, ki sem si jih naredila ob predlogu nove spletne strani za ZDUS (nevladna organizacija za upokojence, ki jo vodi dr. Kožuhova). Pobrisala preprosto zato, ker se mi zdi, da pripombe ne bodo spremenile bistva te strani, ki je po svoji tehnični plati podobna otroški hiški iz lesenih kock, po svoji vsebinski pa odbijajoče aktivistična. Tako kot se je dolga leta poznalo dnevniku Delo, da ga vodijo računalniško nepismeni ljudje, se tudi ZDUSu pozna, da odgovorni nimajo kaj dosti pojma o računalništvu, kaj šele, da bi vedeli, kaj ena taka malce modernejša spletna stran zahteva od njih in kaj vse lahko ponudi svojim obiskovalcem. Pri brskanju po spletu velja pravilo, da se ljudje nikoli več ne vrnejo na spletno stran, ki jih ni zadovoljila, Vsebinsko in oblikovno.

Pa tu ne gre za umetnost. Umetnost in internetne strani nimajo nič skupnega. Umetnost je treba iskati drugod. V Ameriki, če izvzamem nekaj megapolisov in velemest, jo je celo v muzejih težko najti.

Gledam knjige o SV predelu Amerike, kamor sodi, tam levo pod Kanado, tudi država Washington. Večina turističnih knjig ponuja poleg fotografij pokrajine številne možne izlete, peš in kolesarske poti, naravne rezervate in etnološke posebnosti. Muzeje in galerije je najbolje iskati po internetu. Morda pretiravam, ampak ljudje se v teh krajih najraje zadržujejo na prostem, če le ne dežuje. In Seattle je znan po izredno mokrem in slabem vremenu. Razen, ha-ha, če sem jaz na obisku. Potem gotovo ne dežuje. Že drugič sem tukaj avgusta, že drugič ves mesec nisem videla niti kaplje dežja. Nekdo me je, ko sem to omenila, povabil, naj pridem več krat, kajti tu so ljudje lačni sonca in modrega neba. Takrat prilezejo iz hiš, pravijo mi, da se ob takih dneh prometna konica začenja uro ali dve prej, ker ljudje lovijo sonce.

Torej, kaj počnejo, kadar je slabo vreme?

Hodijo po muzejih in galerijah? Malo verjetno. Miha me je peljal v Tacomo,

tretje mesto po velikosti v državi Washington, v resnici je kar nekaj zelo visokih nebotičnikov, ki pa so, kot povsod namenjeni pisarnam, mesto samo pa ima toliko prebivalcev kot Ljubljana, filmski festival neodvisnega filma, muzej steklarstva in zgodovinski muzej. Oba sem videla, v prvem je bila veličastna razstava italijanskega steklopihača, umetnika iz Benetk Lina Tagliapietre,

v drugem pa so ponosni lastniki mumije iz Egipta, ki jo je tja pripeljal domačin, svetovni popotnik Mason. V Tacomo je prišel malo pred koncem 19. stoletja z dvema dolarjema v žepu in je v poldrugem desetletju postal multimilijonar. Človek z vizijo, ki je znal izkoristiti ogromne količine lesa, ki so ga temnopolti delavci žagali na roke, premogovnike, bližino druge največje reke v ZDA Kolumbije, največje po količini vode, ki se izlije v Tihi ocean, na kateri proizvedejo največ električne energije … polne lososov… Skratka bogastvo na dosegu (Masonove) roke. Tacoma ga slavi kot ustanovitelja mesta, ki ji je med prvimi v ZDA zgradil cestno železnico, postavili so mu veličasten spomenik, po njem se imenujejo trgi, ulice, …. Seveda je Allen C. Mason svojo domišljijo hranil tudi z branjem in je s prijateljem poskusil v 80 dneh priti okoli sveta. Potreboval je deset dni več, tri mesece, ker je v tem času “zavil” med arheologe v Egiptu in pripeljal v Tacomo slovito mumijo, za katero je po branju hieroglifov (!) določil, da je iz časa 2000 let pr.n. št. Šele z modernim skeniranjem so ji pred kratkim določili starost: iz časa 500 let pr.n.št, poleg pa lahko prebereš tudi rodovnik, vidiš visokega egipčanskega svečenika v naravni velikosti in s forenzično obdelano glavo. Prav en lep človek, ni kaj, če je to, kar je v trugi, sarkofagu res pripadalo njemu. Kakor koli, Mason je umrl kot veliki dobrodelnik, mesta, skoraj brez ficka, ker je ves denar razdelil ljudem, ki jih je zadela naravna katastrofa.

Puget sound, ob katerem ležita Seattle in Tacoma je morda zaradi dobrega zraka in odlične vode, ki jo je mogoče piti iz pipe, postal dom številnih ljudi, ki so tukaj obogateli. Nekdanji lastnik in vodja Microsofta, Bill Gates je drugi tak primer človeka, ki je obogatel in svoje bogastvo v oporoki v celoti zapisal medicinskim raziskavam. Njegovo novo podjetje, ki domuje v dveh visokih stolpnicah sredi Seattla, ni pridobitniško, vendar se vanj zlivajo reke denarja drugih miljarderjev, ki jih je k donatorstvu naprosil Gates. (Znano je, da ga je le Steve Jobs poslal nekam). Milenko Matanovič, o katerem sem pisala pred nekaj dnevi, vodi svoj Pomegranate Center z donatorstvom občin, in vedno primakne tudi Microsoft svoj kupček. V resnici sem videla to firmo kot donatorja in podpornika številnih ljudem namenjenih prostorov in ustanov, od seattelskega akvarija, zoološkega parka, ne bom naštevala, ljudje tukaj so vajeni ne le prostovoljstva, ampak tudi darovanja, če imajo dovolj. Delavci Microsofta vsako leto naberejo sami okrog 20.000 dolarjev donacij, vsak od njih podari dan svojega dela oziroma zaslužka v dobro družbi. Na spletni strani je formular, ki ga je treba izpolniti, da bi prišel do potrebnih sredstev za umetniške ali za družbene projekte.

Pri nas? Bolje da ne razmišljam. Vem le za Anderličev Žitni most v Ljubljani, gotovo bi se našlo še kaj, prepričana sem, da nisem dovolj obveščena. Če nova vlada samo jemlje in spravlja organizacije prostovoljcev v obup, so med nami številni tajkuni, ki še ne vedo, kako lepo je dajati (čeprav so, ali bolje, ker so to, kar imajo, dobili prav od tistih, ki bi jim lahko kaj tudi vrnili. V času stiske. Nekaj lepega pač, kar bi se lahko zgodilo tudi pri nas.

 Še bomo vlekli čreva dalje, prosto po Marku Švabiću. Še osem dni.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Piroman

Cilj: ultra trail

fojnica revisited

A fine WordPress.com site

Avanturizem all inclusive?

The greatest WordPress.com site in all the land!

Enejev prostor

Blog z Vsebino

DAMIJAN blog

O ekonomiji in ostalem

::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

The WordPress.com Blog

The latest news on WordPress.com and the WordPress community.

%d bloggers like this: